top of page

Sence, band dveh stičišč:

glasbeno so se našli v mešanju rocka in popa, besedilno pa plujejo med

avtorskimi teksti in poezijo naših največjih klasikov in sodobnih avtorjev.

Srečko Kosovel, Josip Murn, Miran Jarc in Borut Gombač so med tistimi poeti, katerih pisana beseda je navdih za glasbeno podlago,

ki so jo njihovim poezijam nadeli Sence.

Sence svojo ljubezen do glasbe in poezije združujejo že nekaj let,

iz sence pa so stopili jeseni leta 2016 s skladbo Jesenska,

pri kateri jim je s svojo poezijo nevede pomagal Josip Murn.

Po nežnem začetku so objavili skladbo Pa ste prodali nas, s katero so pokazali svojo intenzivnejšo plat, skoraj jezno, vsekakor pa udarno kombinacijo rocka in popa. Besedilo je iz Kosovelovih Integralov in je danes še kako aktualno,

saj opozarja na kritično situacijo celotne družbe ter razočaranje

nad gospodarskimi in političnimi elitami.

Njihov naslednji korak je bil izid mini EP-ja v jeseni 2022: za nosilno skladbo so izbrali Denar mu je bog po besedilu Srečka Kosovela, dodali še dve Gombačevi,

Ne razumem in Postelje dežja, naslednje leto pa so predstavili še skladbo

s svojim avtorskim besedilom, Iz objema večnosti.

Že obstoječim skladbam so nato dodali še nekaj novih in v leto 2024 vstopili

z albumom Med nebom in zemljo, na katerem je zbranih 11 skladb. Istoimenska naslovna skladba je objavljena tudi kot singel s spremljajočim videospotom.

Sence so:

​Nataša Mohorko Lisica  (vokal)

​​​Neven Lisica  (kitare)

​​Robert Novak - Flik  (bas kitara)

Blaž Tepeš  (bobni)

Zvonko Tepeš  (klaviature)

Sence_publika_1 C.jpg

​​Zanimive misli o sencah​,

ki jih je nanizal Fabrizio Montecchi (italijanski režiser senčnega gledališča):

V senci vidimo veliko več od tistega, kar oblika sence vsebuje.

Senca je globina vsega, kar smo.

Senca je vedno prisotna, prav zato, ker je ni mogoče definirati. Kaj je senca?

Senca je projekcijski fenomen: projiciramo obris našega telesa,

ampak znotraj tega obrisa projiciramo vidike naše duševnosti.

 

Ko sem se nekoč malce poglobil v študij frenologije, sem prišel do spoznanja,

da je več resnice v senčnem profilu kot v portretu samem.

 

Senca je postala ena najbolj produktivnih metafor, ki jih poznamo:

v poeziji, književnosti sploh, filmu, likovni umetnosti ...

(Navedbe so iz članka Patricije Maličev v Sobotni prilogi Dela)

​​​​

bottom of page